Kjer koli se že nahajate ob velikih praznikih in pomembnih dneh, je v osrčju praznovanja vedno nekakšna posebna jed, ki s svojo simboliko predstavlja del tradicije in lokalnih običajev. Velikonočni znanilec pomladi: colomba di Pasqua
Velikonočni znanilec pomladi: colomba di Pasqua
Velikonočnih praznikov si pri nas zagotovo ne moremo zamisliti brez potice in barvanja pirhov in tako kot jih v Franciji ni brez ročno izdelane čokolade, si jih v Italiji ne predstavljajo brez ogromnih čokoladnih jajc in kolača velikonočna golobica (colomba di Pasqua ali colomba pasquale).
Praznične jedi so s svojo simboliko zakoreninjene v tradiciji in pri njihovi pripravi smo navadno precej konzervativni. Držimo se receptov, navodil in nasvetov, ki smo jih pogosto podedovali od naših babic. Brez pretiranega eksperimentiranja torej. Resnici na ljubo se peke prave orehove potice redko lotimo več kot dvakrat v letu, in še to ob tistih dveh najpomembnejših praznikih. A vendar ko pride čas, je bogata potica na praznični mizi vedno osrednji dogodek. Zato je še toliko bolj zanimivo, kako odprtih rok smo pri nas v zadnjih letih sprejeli božične panettone (ki so v Italiji to, kar je potica pri nas).
In če pri naših sosedih v božičnem času ne najdemo bolj ikoničnega peciva, kot je panettone, je za veliko noč značilna colomba di Pasqua. Vendar si kljub bližini tako Italije kot tudi slastnega peciva, ki pravzaprav v marsičem spominja na klasični recept za panettone, pri nas simbolika golobice še ni povsem utrla poti na praznično mizo in ostaja razmeroma neznana.
Tako kot velikonočna potica tradicionalno predstavlja simbol trnove krone, se tudi velikonočna golobica navezuje na krščansko simboliko goloba, ki predstavlja upanje, mir, ljubezen in ne nazadnje svetega duha.
Po izročilu naj bi velikonočne golobice izvirale iz langobardskih časov. Konec 6. stoletja, v času obleganja Pavie, so meščani zavojevalskim langobardom v dar ponudili sladek kruh v obliki golobice. Gesto so razumeli kot potezo miru in je preprečila nadaljnje prelivanje krvi ter rešila mesto. Po drugi legendi golobice povezujejo s čudeži irskega meniha sv. Kolombana, ustanovitelja znamenitega samostana v severnoitalijanskem Bobbiu. Ob obisku dvora langobardske kraljice Teodolinde in kralja Agilulfa so priložnosti primerno pripravili veliko gostijo. Vendar je bil ravno čas posta in ko je kralj opazil, da gostje ne uživajo v obedu, mu sv. Kolomban odvrnil, da hrana ni blagoslovljena. Ko je dobil dovoljenje za blagoslov hrane, je v roke prijel najbližji pladenj, na katerem je bil pečen golob. Ob blagoslovu se je spremenil v hleb kruha v obliki goloba.
Iz Sicilije pa izvira tradicija sladkega vzhajanega peciva v obliki golobice, v katerega vpletejo jajce.
Vendar pa zgodba o velikonočni golobici, kot jo poznamo danes, izvira iz tridesetih let 20. stoletja. Takrat je v Milanu vzniknila ideja, da bi božičnim panettonom podaljšali življenjsko dobo in jih preoblikovali za prihajajoči veliki praznik. Briljantna marketinška ideja, katere zapuščina je po sto letih še kako živa in slastna.
Priprava testa za mehak, puhast in sočen brioš je precej zahtevna in poteka več dni. Tradicionalno testo pripravijo z drožmi, zaradi naravne fermentacije in dolgega zorjenja pa velikonočne golobice tudi zelo dolgo ohranjajo svežino. Tako kot pri peki potice tudi za golobice izberejo le najboljše sestavine: sveža jajca in rumenjake ter prvovrstno maslo. Testo je obogateno s kandiranimi lupinicami pomaranč ali limon in vaniljo. Golobice tradicionalno ne vsebujejo rozin, vendar pa te poleg koščkov čokolade, bogatih krem in raznih eksotičnih sestavin pogosto krasijo tudi bolj moderne in trendovske kreacije. Za piko na i pri velikonočnih golobicah obvezno poskrbi hrustljava glazura, posuta z mandlji in sladkornimi perlami. Zanimivo je, da golobice tako kot panettone po peki nabodejo in pustijo, da se več ur ohlajajo obrnjene na glavo. Tako para ostane v notranjosti, zato testo ostane sočno, tekstura pa puhasta. Tako tudi preprečijo, da bi se sesedle.
Naj bo mit, legenda ali pa zgolj briljantna marketinška zgodba: grižljaj sočne in puhaste colombe di Pasqua nam z omamnim vonjem masla, vanilje in aromatičnih citrusov pričara bogastvo okusov in nas popelje v prebujajočo se pomlad. Poskusite in doživeli jo boste!
Članek napisala Sara Pegam - Okusi Italije, objavljen pa je v marčevski reviji DOBER TEK!
