Naj bo še tako majhen bar, lokalna oštarija ali pa kakšna bolj high end restavracija - v Italiji boste vedno naleteli na lepo biro, ne ene, ampak presenetljivo široke selekcije grapp. In res nikoli (vsaj meni se še ni dogodilo!) ne boste s svojo izbiro brcnili v temo!
Pogosto v pogovoru s kakšnim sorojakom slišim: ah, grappa, to je tisto iz tropin, to je tropinovec. Že res, da je grappa destilat iz svežega grozdja, grozdnih pešk in tropin, ki so pravzaprav stranski produkt pridelave vina. A to gozdje je mehko stisnjeno, aromatično in polno soka. In to je tisto, kar daje grappi poseben značaj.
Grapa je italijanska par excellence. Zavoljo tradicije in zgodovine ima tudi poseben status in je kot takšna zaščitena na evropski ravni: ime grappa se lahko uporabi izključno za destilate, katerih glavna surovina - grozdje, prihaja iz teritorija Italije, San Marina in italijansko govorečega predela Švice.
Najboljša grappa? Odgovora na to ni. Grappa ni ena, grapp je več in vsaka je odraz tradicije in teritorija iz katerega izhaja. Najznamenitejše prihajajo iz pokrajinah, ki se raztezajo vse od severa pa do juga, pri čemer so tiste iz Piemonta, Lombardije, Veneta, Trentina, Alto Adigea, Friuli Venezie Giulie ter Sicilije zagotovo med najznamenitejšemi.
Grappa je prodotto artiganale. Tradicionalno se jo destilira v manjših serijah, v bagno maria (bain marie) kotlih z dvojnim dnom, s parno destilacijo ali pa, danes morda že bolj redko, v kotlih nad živim ognjem. Končni rezultat je dišeč in aromatičen brezbarven destilat - grappa bianca.
Belo grappo se nato lahko stara v lesenih sodih, kar bo na etiketi zapisano:
- Vecchia ali Invecchiata: 12 do 18 mesecev staranja v lesenih sodih
- Stravecchia ali Riserva: nad 18 mesecev staranja v lesenih sodih
- Barrique ali Barricata: grappa enega izmed gornjih dveh tipov, ki je vsaj polovico zakonsko predpisanega časa staranja zorela v manjših sodih tipa barrique (225l barrique bordolese - 228l barrique borgognona)
Les in čas grappo oblikujeta, ji dajeta njeno barvo in rezultirata v kompleksnih aromah z notami začimb, tobaka, vanilije in zrelega sadja.
Grappo najbolje uživamo postreženo v tulipastem kozarcu na peclju, in ne v kozarčkih za domače žganje, s čimer ji omogočimo, da zadiha in izrazi svojo aromatično plat. Bela grappa se postreže na temperaturi ok. 10°C, starana grappa na 16-18°C. Najbolje se bo prilegla kot digestiv, prija pa tudi ob dobri cigari.
GRAPPA: NAŠIH 5 TOP
